Živela sem hitro in nikoli si nisem vzela časa zase. Prišel pa je trenutek, ko sem spoznala, da si moram vzeti čas zase, ker drugače kmalu ne bom imela več nasmeška. Lahko rečem, da ko sem videla, da je v omari naglavna svetilka, sem začela premišljevati, kako bi lahko hodila vsako jutro na sprehod, cel leto. Sprehode sem oboževala, vendar me je vedno prehitel čas, zimski dnevi pa so bili prekratki, da bi jaz imela čas še za sprehod.
Tako sem začela razmišljati, da mi naglavna svetilka pride lahko še kako prav, ker se lahko sprehajam po temi. Od nekdaj sem imela rada jutra. Tako sem se odločila, da si bom vzela vsako jutro čas za sprehod. Prebudila sem se toliko prej, da sem lahko šla na sprehod. V poletnih mesecih so jutra bila že svetla. V zimskih mesecih pa je zjutraj, ko sem šla na sprehod bila še tema. Kako rada sem imela ta jutra, ker me je reševala naglavna svetilka, ki sem si jo dala na glavo in šla na sprehod.
Jutranji sprehodi so nekaj več, zame so prav meditacija in obožujem jih. Odkar se zjutraj sprehajam, se počutim veliko boljše. Kot da mi to pomaga, da imam čez cel dan energijo.
Še danes se večkrat spomnim, kako me je naglavna svetilka spomnila na to, da bi se lahko sprehajala zjutraj. Nikoli se mi ni težko prebuditi, komaj čakam, da mi ura zazvoni in da grem na sprehod. Vedno se sprehajam sama, naglavna svetilka mi pride prav, ker se sprehajam po poteh, ki niso osvetljene. Tako imam mir in tišino, vse, kar vidim in slišim, je narava in živali.
Meni sprehodi dajejo nekaj, kar me drži pokonci, moja naglavna svetilka pa mi daje potrebno svetlobo, da je v temi moj korak varen in miren. …